Joga in njena vloga na poti k boljšemu počutju posameznikov in večjemu osebnemu zadovoljstvu

 

Diplomska naloga

Joga in njena vloga na poti k boljšemu počutju posameznikov in večjemuPripravila: Maja Godejša, 2016

KAZALO:

  • Uvod                                                                                                                                                  4
  • Splošno o jogi                                                                                                                                5
  • Zgodovina joge                                                                                                                             5
  • Dobro počutje in zadovoljstvo iz jogijske perspektive                                                 6
  • Življenjski stil z jogo                                                                                                                  11
  • Zaključek                                                                                                                                        12
  • Viri                                                                                                                                                    14  
  • Ko um tvoj ne bo zmeden več Od naukov, ki si slišal jih,(Bhagavadgita/Gospodova pesem, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1970)
  • In trden bo in razsvetljen, takrat dosegel jogo boš.

 

  1.  Uvod

V zadnjih letih se vedno več strokovnjakov ukvarja z raziskovanjem osebnega zadovoljstva in kvalitete življenja, pri čemer se le-to ne nujno veže na materialne dobrine ali druge zunanje vidike življenja (kariera, družbeni status). Nekdo je namreč lahko nezadovoljen, kljub materialnemu bogastvu. Vprašanje zadovoljstva je torej bolj vezano na naš odnos in pristop k življenjskim situacijam. Strokovnjaki v psihologiji razumejo pojem zadovoljstva oz. splošnega dobrega počutja kot multidimenzionalen koncept, ki ga definirajo ‘indikatorji’ kot so veselje, optimizem, igrivost, samo- kontrola, občutek odsotnosti frustracij, anksioznosti in osamljenosti (Tellegen, 1979; Sinha and Verma, 1992). Strokovnjaka Bhogle and Prakash (1995) sta definirala ‘dobro počutje’ kot sklop 12 faktorjev, ki vključujejo tako pozitivne kot negativne komponente -občutek manjvrednosti, samovrednost, pozitivni odziv, zadovoljstvo z življenjem, izguba volje, osebna kontrola, tenzija,…, kar pomeni, da zadovoljna oseba ‘nosi’ pozitivne komponente, z negativnimi pa se uspe uspešno spopadati.

Zaradi težnje po ‘notranjem’ ravnovesju in splošnem dobrem počutju vedno več ljudi v današnjem času išče in posega po spiritualnih tehnikah, orodjih za mentalni in osebnostni razvoj ter drugih ‘fizičnih’ praksah z noto duhovnosti, s katerimi se v ospredje postavlja um in duša in ne več le fizično telo. Zakaj ljudje vedno bolj iščejo ‘zadovoljstvo’ v ne-materialnem svetu? Razlogov je lahko več. Lahko ga najdemo v ‘manjku’ in razdrobljenost tradicionalnega načina zadovoljevanja potreb po notranjem miru, občutku ‘varnosti’ in pripadnosti v cerkvenih ali klasičnih oblikah skupnosti (npr. družine). Lahko izhajamo iz splošno spremenjenega stanja današnje realnosti, ki od posameznika zahteva nenehno dokazovanje in boj za uspešnost – bodisi na poklicnem področju, bodisi v odnosih,… , hitro odzivnost – preko sodobnih tehnologij in aktivnosti na več področjih. Lahko rečemo, da so posamezniki izpostavljeni prezahtevnemu tempu življenja, kar posledično vpliva na večjo odtujenost, več osebnih stisk in tudi večjih zdravstvenih težav.

Načinov, da bi si zapolnili notranjo praznino, obvladali občutek utesnjenosti v vsakdanjih situacijah ter izničili stres, ki se nam nalaga zaradi zahtevne dinamike današnjega sveta, je več. Nekateri posegajo po ‘instant’ rešitvah, drugi se na podlagi spoznanja, da čarobne palice ni, lotevajo iskanja in ‘polnjenja’ notranjega zadovoljstva in boljšega počutja na bolj trajnosten način. Eden izmed takšnih načinov je praksa joge, ki se kljub popularizaciji v razvitem svetu in splošnem razumevanju le-te kot fizične vadbe, lahko uveljavi kot učinkovit in dobrodošel način za boljše, polnejše življenje posameznikov.

V diplomski nalogi zato želim predstaviti vlogo prakse joge v današnjem svetu, kot način za doseganje boljšega počutja posameznikov, in sicer na primerih študij, ki so bila opravljena na posameznikih brez in s kroničnimi ali drugimi boleznimi ter na primeru ‘merjenja’ zadovoljstva oz. boljšega počutja posameznikov, ki so obiskovali prakso joge. Pri merjenju slednjega ni bil pomemben stil ali zahtevnost joge, starost in status posameznikov, čas izvajanja prakse joge, temveč sprememba v posamezniku po prakticiranju joge. Da bi razumeli pomen joge v današnjem svetu, pa želim za osnovo podati nekaj osnovnih podatkov o izvoru in značilnosti joge.

 

  1. Splošno o jogi

Joga je v zadnjih nekaj letih postala trend, s katerim se vse več ljudi poskuša sprostiti. Nekateri mislijo, da gre za religijo, drugi verjamejo da si z jogo izboljšamo zdravje in kvaliteto življenja, spet tretjim pa se zdi tovrstno sproščanje brez pomena.

Joga je holistični sistem, saj je ne moremo definirati le kot znanost, filozofijo ali religijo. Joga je predvsem izjemno, do potankosti izdelano in premišljeno urjenje osebnosti, ki lahko človeku omogoči, da dozori in uresniči ves svoj potencial. Obenem omogoča odgovore na temeljna življenjska vprašanja, presega dualizem, v katerega smo ujeti med telesnim in duševnim, ki sta le dve plati resničnosti. Joga je pot k sebi.

Beseda »joga« izvira iz sanskrtske besede »jugit« (vpregati, zavezovati), pomeni ZDRUŽITEV, ZDRUŽENOST, POVEZANOST, JAREM.

Joga je zveza ločene zavesti posameznika in Brezkončne božanske zavesti. Jogij je torej človek, ki popolnoma zaupa višji zavesti, tisti ki je Bog. Takšen je resničen pomen te besede.

  1. Zgodovina joge

Joga ima dolgo zgodovino. Obstajajo pričevanja, da so že pred 5000 leti ljudje poznali in izvajali nekatere vrste joge.

Eno prvih pisnih izročil, ki pripoveduje o jogi, je Mahabharata. V tej epski pesnitvi je veliko število mitov, simbolov, zgodovinskih dogodkov, filozofskih naukov, navodil, verovanj, religij, običajev in mističnih izkušenj. Je tudi vir podatkov o šolah in naukih joge v tem času. Za tiste, ki se resno ukvarjajo z jogo, daje Mahabharata izvrstno možnost za preučevanje zgodnje jogijske prakse. V letih 800-500 pr. n.s. so nastale Upanišade. To je zbirka znanj številnih modrecev, večina njihovih imen ni znana. Car Džanaka, ki je izročil nauke, je bil ena pomembnih osebnosti tistega časa. V obdobju od leta 500 pr. n.s. do leta 200 n.s. so mistične tehnike Upanišad na široko preučevali in izvajali. Veliki ustvarjalni deli tega obdobja sta Ramajana in Bhagavad Gita. Slednji nas uči, kako ostanemo zamaknjeni tudi med velikimi dogajanji, kot je na primer vojna. To besedilo ne vsebuje sistemskega opisovanja meditacij in jogijske prakse. Prikazuje pa duh in stališče, ki sta bila značilna za takratno tradicijo. Pravičnost in vznesenost, pogum, predanost, disciplina in ljubezen do Resničnosti so ponazorjeni v zgodbah Ramajane. Večina najpopularnejših zgodb je metaforična in jih lahko razumemo kot napotke za razširitev zavesti.

V letih 200-800 se širijo in krepijo tradicije, ki jih je ustanovila Mahabharata. Veliko misli in idej iz jogijske prakse je bilo sistematiziranih. Ustanovljenih je bilo šest temeljnih filozofskih šol in poučevanje jogijske prakse se je bistveno razširilo. Najpomembnejše delo tega obdobja je bilo Joga Sutre Patanjali. To veliko delo, posvečeno jogi in njeni filozofiji, je od tega trenutka, ko je nastalo, postalo priročnik za vse iskalce.

Purane so bile zapisane v letih 800-1469. To je velika zbirka mitov, filozofskih misli in zgodovine. V tem času se tantrični nauki in ezoterična znanja o čakrah, žlezah in auri širijo vse naokrog. Upoštevanje duhovne discipline ali praktika sadhane za dosego vzvišenega stanja zavesti in praktična uporaba filozofskih idej postane običajna povsod.

Tako je postalo mogoče doseči duhovno in fizično blagostanje brez zavrnitve čustev in askeze. Začela se je prebujati filozofija Šakti, zenski kozmični princip energije Kundalini, ki pomeni pojav Božanskega v končnem telesu in umu. Raziskovanje teh fizično-duhovnih povezav in na telo usmerjenih tehnik je imelo za posledico nastanek hatha joge, ki je najbolj razširjena danes.

Konec 1800 jogijski mojstri začnejo potovati na zahod, kjer želijo predstaviti jogo. Najbolj pomemben mojster, ki je ponesel jogo na zahod je bil Svami Vivekananda, ki je leta 1893 kot predstavnik Indije pripotoval v ZDA, v Chicago, na Skupščino svetovnih religij, kjer je preprosto, nazorno in poglobljeno razlagal temeljne pojme filozofije joge. Karizmatični predavatelj je očaral poslušalce, v naslednjih nekaj letih je imel niz predavanja po Ameriki in Evropi. V letih 1920 -1930 se je Hatha joga najbolj razvijala v Indiji z deli T. Krishnamacharya, Swami Sivananda in drugih praktikantov Hatha joge. Krishnamacharya je prvi odprl Hatha Yoga šolo v Mysore leta 1924 in Sivananda leta 1936 Divine Life Society. Izpod rok učitelja so se razvili pomembni mojstri hatha joge: B.K.S. Iyengar, T.K.V. Desikachar and Pattabhi Jois.

  1. Dobro počutje in zadovoljstvo iz jogijske perspektive

Joga ima številne zvrsti, ki jih delimo na štiri poglavitne: bhakti joga (joga predanosti in pobožnosti), karma joga (joga delovanja), jnana joga (joga spoznanja oz. modrosti) in radža joga (joga obvladovanja telesa in mišljenja).

V sklop radža joge uvrščamo tudi hatha jogo, ki je na zahodu najbolj razvita. Beseda »hatha« je sestavljena iz dveh zlogov »ha« in »tha«, ki simbolično kaže na dva principa: sonce-luna, jin-jang, moški-ženski princip. Cilj joge je uravnotežiti ta dva principa ter s tem prispevati k telesni, duševni in duhovni rasti.

Radža joga ali kraljevska joga je osemstopenjska pot samouresničitve, ki zahteva resnost in predanost. Obsega vse vidike fizičnega, duševnega in čustvenega življenja. Osemstopenjsko pot joge – aštanga jogo je opisal Patanjali v svojih Izrekih o jogi.

ATHA JOGA ANUŠASANAM. SEDAJ BOM RAZLOŽIL JOGO. Patanjali, Izreki o jogi, I/1

Radža/aštanga joga se deli v dva sklopa oz. vsebuje osem krakov, ki predstavljajo pot posameznika do samorealizacije (vsi elementi se med seboj prepletajo). Prvi štirje kraki so zunanji (Bahiraagnas) in so namenjeni čiščenju mentalnega in fizičnega telesa, zadnji štirje pa notranji (Antaraanas) in so subtilnejše narave. Prve dve stopnji predstavljata moralno ozaveščanje.

  1. hatha joga:

– jama – pet moralnih omejitev: ahimsa (nenasilje), sathja (resnicoljubnost), asteja (ne kradi), brahmačarja (vzdržnost), aparigraha (ne-pohlep);

– nijama – pet moralnih dolžnosti: sauča (čistost), santoša (notranje zadovoljstvo), tapas (disciplina), svadhaja (preučevanje samega sebe), išvara pranidan (popolna predanost);

– asana,

– pranajama.

  1. Šele ko obvladamo vse predhodne korake, smo sposobni:

– pratjahare (utišanja čutov),

– dharane (koncentracije),

– dhjane (meditacije) in končno dosežemo

– samadhi (popolno uresničenje samega sebe).

Največ ‘prvih’ srečanj z jogo je Hatha joga, ki se seveda razlikuje od šole do šole ter glede na stile: npr. vinjasa joga, aštanga joga, šivananda joga in kundalini joga.

Ne glede na stil, vsi so usmerjeni k istemu cilju – doseči višje stanje zavesti in harmonijo; orodja pa se nekoliko razlikujejo glede na izbor tehnik in način poučevanja.

Pogosta zmota in napaka je, da so asane oz. jogijski položaj sinonim za jogo. Najverjetneje pa do takšnega prepričanja prihaja, ker nekateri učitelji joge poučujejo predvsem asane in pranajame (dihalne tehnike), ne pa tudi drugih kompleksnejših jogijskih tehnik. Meditacija je najvišja tehnika v tradiciji joge, ni pa rezervirana samo za izkušene poznavalce joge. Obstajajo različne meditacijske tehnike, ene so primerne za vsakogar, druge pa le za učence z izkušnjami.

Hatha joga je pravzaprav prvi korak na poti joge – korak, ko usposobimo svoje telo, da lahko nadzoruje pretok energije k višjim, zahtevnejšim ciljem osebne preobrazbe.

Zato je treba poudariti, da je joga disciplina, ki od vsakega, ki stopi na njeno pot, zahteva predanost, zavzetost in sposobnost odrekanja. Brez discipline, ki zahteva pogosto mnogo sprememb tako v načinu življenja kot razmišljanju, ni zadovoljivih rezultatov. Brez discipline in predanosti cilju, ki mu sledimo, ostaja joga prijetna aktivnost s pozitivnimi učinki na naše telo. Če si lahko izposodimo primerjavo učiteljice joge Jaime Stower Schmitt: »Joga je kot dolg nakupovalni seznam.« Vsak si lahko s tega seznama izbere tisto, kar trenutno potrebuje in zmore. Ko se odločamo za jogo, je pomembna izbira ustreznega programa in stila joge. Pomembno je, da pričnemo s takšnim stilom in prakso, ki je primerna za začetnika in na teh osnovah nadgradimo znanje in preizkusimo, spoznamo še druge zahtevnejše tehnike.

Joga torej ni športni program ali le rutinska telovadba, po kateri sicer občutimo prijetno razgibanost telesa, odsotnost težav s hrbtenico in podobno, ampak nam ob pravilni izbiri stila poleg blagodejnih učinkov na telesno počutje prinese tudi sposobnost umiritve uma, koncentracijo, v naprednejših tehnikah – npr. meditacija ali pranajama, pa občutenje, da živimo tukaj in zdaj, v skladu s svojim potencialom, aktivno, tvorno, polno, etično življenje.

»Če prav gledamo na oboje, na življenje in na jogo, je vse življenje joga, najsi bo to zavestno ali pa podzavestno. Z izrazom joga imamo namreč v mislih metodično prizadevanje za izpopolnitev samega sebe z izražanjem možnosti, ki se skrivajo v bitju, in združitev človeškega posameznika z vesoljnim in transcendentnim bivanjem, ki ga vidimo delno izraženo v človeku in vesolju.« (Šri Aurobindo: Kaj je joga v Integralna joga)

Ker želim v diplomskem delu nakazati na povezanost med dobrim počutjem, zadovoljstvom in jogo, v nadaljevanju sledi razlaga Santoshe, ki je eden izmed moralnih dolžnosti po Patanjalijevem sistemu joge. Z niyamo poimenujemo zakone izpolnjevanja dolžnosti. Niyame uravnovešajo naše notranje občutke in ustvarjajo disciplino v posameznikovem notranjem življenju. Z izvajanjem niyam lahko pridobimo sposobnosti na višji ravni:

  • Potegniti energijo prane iz kozmičnega vira v naše telo
  • Usmeriti energijo prane v nižje čakre
  • Dvigniti energijo prane v višje čakre
  • Uporabiti energijo prane za uravnovešenje čaker

SANTOSHA predstavlja zadovoljstvo: ostati zadovoljen s tem kar imamo (ne biti razočaran, če prihaja v življenje manj kot pričakujemo/želimo) in ne želeti si tistega, kar nam ne pripada (si nismo zaslužili).

Zadovoljstvo pomeni sprejemanje realnosti takšne kot je, brez pričakovanj, hotenj ali želja.

Bolj ko živimo v zadovoljstvu, bolj se zmanjšuje število zahtev in tako postane življenje enostavnejše in mi bolj zadovoljni in varni. S tem se krepi občutek obvladovanja našega življenja, kar nam daje več vitalnosti, učinkovitejše delovanje in posledično večjo samozavest.

Če gremo še globlje, obstaja več nivojev zadovoljstva:

  1. BAUDHIKA SANTOSHA (intelektualno zadovoljstvo) pomeni psihološko pripravljenost na to, da opravimo z vsem, česar v svojem življenju ne potrebujemo. Pomemben dejavnik pri zadovoljstvu je biti zadovoljen s tem kar imamo, vendar istočasno dosegati mirno, uravnovešeno zavest. Zadovoljstvo je izvor sreče (znotraj nas), sreča je izvor mirnega uma, miren um je izvor zbiranja energije in zbiranje energije je izvor razsvetljenja. Šele ko je človek miren, razume lepoto in pomen življenja. Človek, ki ne teži k zadovoljstvu, bo patetično zapravil vso svojo energijo, iščoč predmete užitkov in navezan bo na neskončna pričakovanja.

 

  1. VAČIKA SANTOSHA (besedno zadovoljstvo): pomeni opustitev klepetanja, pretirane zgovornosti, grenkih besed, žalitev in vpitja. Kdor si želi doseči besedno zadovoljstvo, bo malo govoril, se izogibal besednim polemikam in si prizadeval za obdobja duhovne tišine (mouna).

 

  1. ŠARIRIK SANTOSHA (telesno zadovoljstvo): se kaže s sprejemanjem in razumevanjem trenutnih omejitev in s harmoničnimi gibi. Na globljem nivoju pa pomeni pozabiti na krivice in žalitve, ki smo jih bili deležni. Če se odpovemo pohlepu, smo v veliki meri zadovoljstvo dosegli. Kar govori tudi pradavno učenje: »Gora je veličastna, morje še bolj in še bolj nebo, resnica je najveličastnejša. Vendar pa pohlep presega vse, ker je pohlep tisti, ki drži v pesti vse štiri svetove. Zato duša, ki se odpove pohlepu, pridobi zadovoljstvo in ima vse.«

 

Razumevanje Santoshe in njena praksa je pomembna v sodobnem času, saj nas spodbuja, da sprostimo vse strahove, da razumemo celotno realnost zunanjih situacij in da zavestno izkusimo življenje v hvaležnosti za vse, kar sem zgodi in vse, kar smo. Tudi za manj prijetne izkušnje, saj so te tiste, ki nas učijo in nas vodijo bližje k sebi. Podobno kot definirata strokovnjaka Bhogle and Prakash, omenjena uvodoma.

Prakso Santoshe torej lahko razvijamo skozi prakticiranje joge preko asan, če jih ‘razumemo’ samo kot fizične položaje, ki kratkoročno sproščajo endorfine in dvigujejo razpoloženje. Če pogledamo na obiskovanje ‘tečaja ali ure’ joge kot celote, pa pomen santoshe razširimo – npr. zadovoljstvo, ker smo si vzeli čas zase, ker smo v družbi podobno mislečih ljudi, ker se po zaključni asani počutimo sproščeni in ker pridobimo občutek, da v tisti uri samo smo, da lahko rešujemo ‘zunanje’ težave in da se zmoremo izogniti hitenju skozi življenje. In če vztrajamo v praksi joge, to prenašamo na vsa ostala področja našega življenja.

Z vprašanjem, kako joga lahko izboljša življenja posameznikov v današnjem času, so se ukvarjali številni avtorji. V nadaljevanju bom povzela študijo primera, ki raziskuje povezavo med ‘jogijskim’ načinom življenja dobrim počutjem (ang. psychological well being) – občutek miru, sreče in zadovoljstva.

Koncept zdravja – dobrega počutja iz jogijske perspektive

Iz jogijske perspektive ‘zdravje’ ne pomeni le telo brez bolezni, temveč verjame v holistični pristop do zdravja, v katerem so telo, um in duša integralni in medsebojno povezani deli. Predpostavlja dobro psihično, fizično in družbeno dobro počutje tudi v stresnih situacijah. Zagovarja razumevanje zdravja tako, da ne moremo ignorirati ene ali druge komponente, saj to ustvarja neravnovesje v osebnosti posameznika, kar povzroča psihološke ali psihosomatične težave. ‘Jogijski’ način življenja teži k evuluciji uma – kot potovanje iz zunanjega k bolj subtilnim ravnem (pot od annamaya koshe do anandamaye koshe). Annamaya kosha razume ‘imetje’ materialnih objektov za doseganje zadovoljstva, užitka. A težnja po zadovoljevanju teh prinese frustracijo, konflikte in bolezni. Po drugi strani, ko je vir zadovoljstva ponotranjen in posameznik prične čutiti notranjo stimulacijo, življenje postane bogatejše – izkušnja anande.

Joga tudi predpostavlja, da do porušenja ravnotežja v telesu in posledično do bolezni pride zaradi motenega pretoka prane – življenjske energije, ki jo v preveliki meri ‘porabljamo’ za naše omejene zaznave, ko naš um usmerjamo samo nase in ga omejimo (asakti) in ko hlepimo po zunanjih predmetih, ko manipuliramo z drugimi ljudmi. Ko se ‘osvobodimo’ omejujočega uma, ko uvedemo konsistentno prakso umirjanja uma, v nas nastane tišina in prostor za nove vzorce razmišljanja. Ustvarimo mentalno zdravje, ki je temelj za fizično zdravje

Kot omenjeno, je joga holističen pristop in ko se življenje posameznika orientira tudi duhovno, se odraža v zdravi in uravnoteženi osebnosti.

Večina bolezni današnjega časa je psihosomatskih, zato se je joga uveljavila kot eden izmed učinkovitih načinov za obvladovanje težav, povezanih s stresom- npr. astma, diabetes, visok krvni tlak (Shankardevananda, 1984 a,b), srčno žilne bolezni (Ornish, 1990), diabetes (Divekar, 1982) in gastritis (Karmananda, 1986).  Ko govorimo o jogi kot o ‘zdravilu, je to joga cikitsa – v sanskrtu postaviti se v bran in ukrepati proti bolezni.

Številni izsledki kažejo na pozitivne učinke pratyahare (kontrola in obvladovanje čutov, usmeritev navznoter), meditacije in drugih jogijskih praks v obvladovanju psiholoških težav – npr. anksioznost (Jangid in drugi, 1988; Sharma and Agnihotri 1982; Vahia in drugi, 1972; Suryamani, 1990), glavoboli (Sethi in drugi, 1981), depresija in druge psihološke težave (Jang, 1975; Nagendra, 1993). Selvamurthy (1993) govori o pozitivnih učinkih 6- mesečne jogijske prakse, ki so jo izvajali med mlajšimi zaposlenimi, in sicer izboljšanje fleksibilnosti telesa, fizična pripravljenost in izboljšanje kognitivnih in drugih funkcij- zmanjšanje stopnje napetosti, boljša koncentracija, spomin,… Joga pa ne predstavlja le kurative temveč je predvsem pomembna kot ‘orodje’ preventive in promoviranja zdravja in dobrega počutja.

Predno nadaljujemo s povzetkom dveh študij, ki dokazujejo ugoden vpliv joge in ‘jogijskega’ načina življenja, je smiselno nekaj besed nameniti Patanjalijevi razlagi ‘trpljenja in stresa, ki dokazuje o ‘širini’ in kompleksnosti jogijskega sistema.

O tem govori v Joga sutrah, pri čeme prvi dve sutri opišeta jogo kot disciplino uma, s kontrolo vrittis-a (modifikacije substance uma). Vrittis izhaja iz kognitivnega in po svoji naravi je lahko boleč (klista) ali ne-boleč (aklista). Kaj od tega bomo ‘izbrali’ je odvisno od petih kognitivnih virov – pramana, potrditev ali veljavno spoznanje; viparyaya, iluzija ali napačno spoznanje; vikalpa, opuščanje dvomov, miselnih tvorb in napačnih predstav; nidra, spanje ali nezavedno spoznanje; in smriti, spomin ali mentalno zbiranje preteklih spoznanj.

Ko so vsi ti vritti-ji nagnjeni k izgubi’, postanejo klista vrittis, kar posledično povzroči trpljenje in nesrečo. Umirjanje teh pa doseže transformacijo kliste v aklisto. V jogi to dosežemo s prakso (abhyasa) in odrekanje užitkom (vairagya). Podrobneje se Patanjali ukvarja še s petimi Kleshami – nečistočami v naši osebnosti: neznanje o lastni resnični naravi ali naravi stvari (avidya), egoizem (asmita), strast ali odvisnost (raga), sovraštvo ali mržnja (dveša) in strah pred smrtjo ali »žeja za življenjem« (abhinivešah), ki predstavljajo elemente navezanosti in kakor jih je razumeti, kopičijo ena drugo.

Patanjali razume, da je korenina vsega trpljenja avidya – neznanje o lastni naravi in usmerja naše misli in dejanja v napačno smer – v sodobnem času materialno bogastvo, telesni užitki, slava in moč kot vir sreče, a hkrati vir agonije, bolečine in stresa. Joga torej usmerja posameznika, da resnično zadovoljstvo išče v notranjem stanju umirjenega uma, ki ga lahko dosežemo skozi jogijsko sadhano – duhovno prakso.

Premagovanje trpljenja in nesreče in razvijanje pozitivnih občutkov je temelj mentalnega zdravja in dobrega počutja. Predani ‘guruji’ lahko popolnoma zmanjšajo in se umaknejo zunanjim senzoričnim zahtevam in živijo z notranjo stimulacijo in občutkom anande (blaženosti) in lahko živijo življenje vairagya – to je vrh nivritti načina življenja. To je ‘prezahtevno’ za povprečnega posameznika. Za večino ljudi, ki živijo normalno družabno in družinsko življenje, je anasakti, srednja pot, ki jo uberejo za bolj kvalitetno življenje in dobro počutje. Takšne osebe lahko opravljajo vse dnevne obveznosti, so odgovorni, brez dodatnih pričakovanj ter živijo življenje karma jogija.

  1. Življenjski stil z jogo

Življenjski stil pomeni posameznikov način življenja. To vključuje dieto, spanje, sproščanje, rekreacijo in dnevno delo. Veliko zdravstvenih težav izvira iz napačnega stila življenja. To dokazujejo številne študije, med katerimi se pogosto pojavlja povezanost srčno žilnih bolezni s slabimi življenjskimi navadami. Zato je pomembno spodbujati k bolj zdravemu načinu življenja in spreminjanju slabih navad. Pozitiven učinek spremenjenih življenjskih navad (z vključitvijo joge) dokazujejo rezultati študije, ki jo je predstavil Dean Ornish v knjigi Reversing Heart Disease, Dean Ornish (1990). Med 300 pacienti s čakanjem na operacijo srčne zaklopke, je v obdobju od 24 dni do 3 mesecev s spremembo življenjskega stila – preprosta vegetarijanska dieta, praksa izbranih asan, pranajam in meditacije, vključno z uporabo vizualizacij, sprehodi in družabnim življenjem v ustaljenem dnevnem ritmu, je večini posameznikov uspelo izboljšati svoje zdravje – nekateri so zmanjšali ravni holesterola, nekateri bolečino v prsih, zmanjšala se je anksioznost in depresija ter izboljšalo stanje srca in splošnega počutja.

Naslednji povzetek študije primera opisuje raziskavo, ki je bila opravljena na 2 skupinah študentov, vpisanih v 4 mesečni tečaj ‘jogijskih študij’ na Bihar Yoga Bharati, v Mungerju. Prvo skupino je sestavljalo 78 oseb (50 moških in 28 žensk) – Hindujcev, drugo skupino je sestavljalo 24 oseb (10 moških in 15 žensk) – mednarodna skupina.

Njihov način življenja 4 mesecev je dnevno vsebovalo 1 jutranjo uro prakse asan in pranajame, 1 uro prakse meditacije v popoldanskem času, jutranjo in večerno karma jogo (vključujoče kuhanje, pospravljanje,…) in v večernem času 1 ura kirtana (petje in ples). Naučili so se uporabljati čistilne tehnike – neti, hranili so se s preprosto vegetarijansko dieto ter živeli normalno družabno življenje. Z namenom ugotovitve pozitivnega vpliva takšnega načina življenja so testirali ‘počutje’ posameznikov pred in po tečaju. Merjenje (podrobnejši način analize podatkov bomo tu izpustili) pred tečajem je pokazalo na ‘prisotnost’ anksioznosti v več kot 33% posameznikov. Po tečaju so se te stopnje v povprečju znižale za 10%. Tudi rezultati primerjanja drugih elementov zdravja (somatski in psihološki problemi) so pokazali na pomemben vpliv jogijskega načina življenja na dobro počutje posameznikov.

Do podobnih ugotovitev sem prišla tudi z raziskavo manjšega obsega med praktikanti joge (obiskovalci jogijskih tečajev v Sloveniji). Želela sem preveriti, kakšni so bili razlogi za prvi obisk joge ter kako učinkuje izvajanje joge na njihovo počutje in splošno zadovoljstvo. Praktikanti so bili obiskovalci hatha joge (osnovni, nadaljevalni nivo) in vinjasa joge (z občasnim prakticiranjem pranajame in meditacije) vsaj 2 meseca. Vzorec je bil majhen – 20 ljudi, a dovolj, da bi lahko potrdil ugotovljeno že v prej omenjenih študijah. Praktikanti so se v večini primerov odločili za jogo:

– zaradi boljšega splošnega počutja (že po prvi uri);

– zaradi zanimive in ne prezahtevne telesne vadbe, ki jo lahko izvajajo kjerkoli in za katero ne potrebujejo posebnih pripomočkov;

– zaradi povečane gibljivosti telesa ali želje po omilitvi določene bolečine telesa (na fizični ravni je bilo to v večini primerov ledveni del in hrbet, na psihološki ravni omilitev nervoze, anksioznosti).

Prakticiranje joge je na njihovo počutje vplivalo pozitivno – po zahtevnem dnevu so se lahko sprostili in prišli v ‘varen’ prostor, ura prakse je pomenila čas samo zase, povečal se je občutek zadovoljstva na več ravneh: zadovoljstvo zaradi boljše fizične pripravljenosti, zadovoljstvo ker so nekaj dobrega storili zase, občutek, da so v življenju tudi prijetne stvari in da imajo orodje za umiritev v stresnih obdobjih. Ker se je praksa dogajala v družbi ostalih posameznikov, se je povečal tudi občutek ‘pripadnosti’ podobno misleči skupini.

 

 

  1. Zaključek

Tematika, ki je zajeta v pričujočem tekstu, je z vidika raziskovanja vpliva jogijskega načina življenja zanimiva ne le za posameznike, ki z zavedanjem o lastni odgovornosti za svoje dobro počutje in zadovoljstvo, raziskujejo različne prakse joge, temveč tudi za znanost oz. celotno družbo, ki se v zahtevni dinamiki sodobnega časa spreminja in ‘kliče’ po razumevanju in spopadanju z vse večjimi družbenimi težavami (tu je mišljeno več področji- zdravstveno stanje družbe, moralno stanje in sistem vrednot, način življenja,…). Ne zadošča pa le ‘marketinška’ promocija zdravega načina življenja, ali pa pasivno ‘prodajanje’ in ‘srkanje’ načinov za zagotavljanje sreče in zadovoljstva, temveč globalno ponotranjenje pomembnih elementov, ki to omogočajo (zmanjšanje stresorjev, prave vrednote, preventiva). Zadovoljstvo in optimizem sta gorivo uspeha in dosežkov posameznika in družbe.

Zaključila bom s primerom posameznice, ki je svoje srečanje z jogo in vplivom na njeno življenje zapisala v zgodbo (javno objavljena na spletni strani) in preprosto ponazori pomemben ‘premik’ v njej zaradi vključitve joge v njen vsakdanjik.

Posameznica se je že po prvi uri, ko se je srečala z jogo (ne da bi kaj veliko vedela o njej), počutila dobro in zato jo je praksa vse bolj pritegnila. Tekom časa se ji je začelo spreminjati telo, kvaliteta diha se je izboljšala, prišle pa so tudi notranje spremembe, ki jih ni pričakovala – umiritev uma, kasneje pa še druge kvalitete, ki so vplivale na njeno življenje – postala je tolerantnejša, bolj fokusirana, bolj vzljubila sebe in postala bolj hvaležna za življenje ter duhovno bogatejša.

 

Viri:

  1. Yoga Philosophy – Guidelines for Life, The Yoga Sutra, Patanjali (circa 200 A.D.)
  2. Yogic Lifestyle and Psychological Well Being, Copied with permission from Bihar School of Yoga, Sivananda Math Yoga Magazine www.yogamag.net Bihar School of Yoga, Dr L.I. Bhushan (Sannyasi Yogasindhu)
  3. http://www.sensa.si/duhovnost/zivljenje-kot-ga-uci-joga/
  4. Holger Cramer, Romy Lauche, Jost Langhorst, Gustav Dobos, and Anna Paul: Research Article, Quality of Life and Mental Health in Patients with Chronic Diseases Who Regularly Practice Yoga and Those Who Do Not: A Case-Control Study, 2013 v Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine

 

  1. Rammurti S. Mishra: Filozofija in psihologija joge, Znanstveno publicistično središče, Ljubljana, 2001
  2. Bhagavadgita – Gospodova pesem, Mladinska knjiga Ljubljana,1970
  3. Šri Aurobindo, Integralna joga, Slovenska matica, Ljubljana, 1990
  4. Laura Sevika Douglass, Subhas R. Tiwari: Integrating yoga Cikitsa in the West, Challenges and future directions, 2006 v International journal of yoga therapy
  5. http://zenska.hudo.com/zdravje/zdravo-zivljenje/osebna-izpoved-kako-mi-je-joga-spremenila-zivljenje/
  6. http://zenska.hudo.com/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/z-izzivi-sodobnega-nacina-zivljenja-se-bomo-lazje-spopadali-s-pomocjo-joge/
  7. http://www.delo.si/nedelo/joga-globalni-fenomen-21-stoletja.html
  8. Borg – Olivier SImon, Machliss Bianca: Applied anatomy & Physiology of Yoga, 2011
  9. F.B. Freedman, B. Gibbs in dr.: Yoga and pilates for everyone, 2011
  10. http://www.yogabasics.com/learn/history-of-yoga/
Deli naprej ...
Robert Hönn
Robert Hönn

Praksa joge je stalnica njegovega vsakdanjika od leta 1996, ko se je z njo srečal kot obliko rehabilitacije po poškodbi ramena. Skozi leta jo je spoznaval skozi različne šole in tradicije in s časom oblikoval svoj pristop k praksi.

Objav: 210