ELEKTRIKA V ČLOVEKU?

Avtor: Robert Hönn

Če bi človek deloval kakor robot z organskimi deli, bi s pomočjo medicine in rednimi servisi ljudje lahko živeli praktično neomejeno. A ne glede na čudovite dosežke medicine je življenjska doba ljudi pogojena s časom. Kaj je torej tisto, kar poganja človeka?Si predstavljate bivanje brez električne napetosti? V stanovanju, v katerem je razpeljanih kar nekaj metrov kablov, po katerih teče električni tok, ki oskrbuje naš dom z toploto, svetlobo, zabavo v obliki različnih glasbenih predvajalnikov in televizije, hišnega računalnika in mogoče še česa, bi se življenje močno spremenilo brez elektrike. Pomislite na kuhinjo brez hladilnika, pomivalnega stroja, pečice…
Ne, ta članek ne bo govoril o energetskih virih, čeprav je marsikdo morda pomislil na to. Elektrika je le dobra primerjava in na njo se bomo še večkrat vrnili, medtem ko se bomo spustili v analizo človekovega bivanja na našem planetu.
Kaj poganja človeka?
Človek je sestavljen iz kosti, mišičja, maščobe, organov, ki skrbijo za to, da kri kroži po našem telesu, prebavnega trakta, kože in še bi lahko naštevali. Vendar pa je človeško bitje mnogo več kot le fizični mehanizem, sestavljen iz toliko in toliko delov, je mnogo več kot aparat. Vemo, da današnja medicina zmore presaditi srce, zamenjati žile, narediti zapletene operacije. Če bi človek deloval kakor robot z organskimi deli, bi s pomočjo medicine in rednimi servisi ljudje lahko živeli praktično neomejeno dolgo. A ne glede na čudovite dosežke medicine je življenjska doba ljudi precej omejena. Kaj je torej tisto, kar poganja človeka?
Ugotovili smo, da je človek brez nekega goriva, ki ga poganja in mu omogoča obstoj, podoben radiu brez električne napetosti. Enostavno ne dela. Ko električna naprava zaradi izpada napajanja ne deluje, je rešitev dokaj preprosta. Priključimo jo na alternativen vir napajanja in naprava zopet deluje. Kako zadostiti potrebi človeka po viru energije, kaj je tisto, kar kroži po človeku in skrbi, da le ta lahko opravlja vse svoje mehanske in umske naloge, kje je tista energija, ki nam omogoča sanjarjenja, ljubljenje, uživanje v teku?
Človek je energetsko bitje, brez energije ne deluje, je le kup organskih rezervnih delov, ki pa so brez energije hitro podvrženi razkrajanju. Energijo lahko preprosto imenujemo energija, kitajska tradicionalna medicina nam ponudi izraz chi (či), ajurveda in joga govorita o Prani kot osnovnem gibalu ne le posameznika, temveč celotnega univerzuma. Sama beseda niti ni pomembna, izberemo si tisto, ki nam je bližja zaradi našega kulturnega okolja, iz katerega izviramo.
Prana je torej za naše telo enako, kot za električno napravo elektrika. Brez nje ne delujemo. Kako si razložiti pojem Prane?
Prana je neopredeljena oblika energije vesolja, kozmična energija. Magnetizem je oblika Prane, gravitacija in elektrika tudi. Vse, kar se v vesolju giblje, je odraz Prane. Zaradi Prane piha veter, eksplodira zvezda, čaj je vroč in matematik misli. Živimo v morju Prane, ki nas obdaja v najrazličnejših oblikah, tudi vsako živo bitje je vrtinec Prane. Prana je v hrani, vodi, sončni svetlobi, vendar ni vitamin, ni mineral in ni toplota. Zrak, voda, živila, sončna svetloba prenašajo Prano, od katere je odvisno vse živalsko in rastlinsko življenje. Prana je naše gorivo.
Prana v okolju
Atmosfera vibrira od subtilne energije. Na količine Prane v ozračju vplivajo sezonske in zemljepisne razlike. Področja goste naseljenosti, velike onesnaženosti vsebujejo malo Prane. Veste kakšno je počutje v klimatiziranem prostoru? Res vam ni vroče, ste pa po osmih urah službe izčrpani, ker je telo v ozračju brez negativnih ionov v stanju črpanja zalog Prane, ki jo imate. Po drugi strani se pa vsi dobro zavedamo počutja, ki nas prelije ob morski obali, na vrhu gore, v iglastem gozdu…Gre za okolja, ki imajo različen potencial Prane.
Zemlja je skupaj z ozračjem naelektrena krogla, njena napetost pa se z višino precej spreminja. Koncentracija negativnih ionov (ion je atom z električnim nabojem) je v onesnaženih in gosto naseljenih predelih manjša kakor v naravi, na njo pa vpliva tudi električni potencial zemlje. Glede na razlike v potencialu lahko podnebje razdelimo na štiri poglavitne vrste.
1. Področje velike klime(velikost električnega poteciala nad 100 voltov na meter) so razsežne planote, kjer veter brije preko njih in kjer uspevajo v glavnem iglavci. Isto področje je v gorah.
2. Področja srednje klime(30-100V/m) so bolje zaščitena pred vetrom, ob skalnih gorah, dolinah, blizu gozdov, v zalivih obal.
3. Področja male klime(pod 30 V/m) so globoke doline, področja zajezenih rek, veliko je resja in grmičevja, rastlinje je bogato…
4. Področja brez klime ni potrebno pretirano opisovati, saj nam je vsem dobro poznano. Podnebje stanovanjskih prostorov je skoraj brez električnega potenciala. Za človeka, ki prebiva v področju brez klime (beri meščan), bi bilo idealno, da bi se večkrat odpravil na področja, kjer je velika klima in tako pomagal napolniti svoje baterije.
Prana, ki je torej gibalo vsega, je različno močno skoncentrirana na različnih predelih. Vendar ni le naša mikro lokacija tista, ki skrbi za nivo Prane v organizmu. Vsi poznate ljudi, ki kipijo od energije in njihovo popolno nasprotje, ljudi, ki se tekom dneva prekladajo iz enega konca na drugega ne vedoč, kaj bi s seboj. Tako različne ljudi lahko srečamo na istih klimatskih področjih, tako da očitno ni le Prana okolja tista, ki vpliva na naš oseben potencial Prane. Prano absorbiramo skozi različne organe našega telesa. Poglavitnejši so nos, jezik, pljuča in koža. Obleka iz naravnih materialov, ki diha (ali še bolje- čim manj obleke), naše telo polni s prano iz ozračja, sončni žarki so prav tako vir energije (izogibajte se opeklin), ki nas polni.
Moč hrane
Hrana vsebuje Prano in dokler v naših ustih še zaznamo ukus, se telo preko jezika polni z njo. Hrana, ki jo zmečemo vase sicer oskrbi naše telo z nekaj malega energije, veste pa, da hiter način prehranjevanja brez zvečenja in preveliki odmerki hrane povzročijo utrujenost celotnega organizma. Prebava je naslednjih nekaj ur močno obremenjena z razkrajanjem neprežvečenih kosov hrane in ker je človek seštevek več pojavnih oblik Prane, je logično, da je med povečano prebavo celoten energetski potencial manjši. Ko pojemo manjši zalogaj hrane, se skoraj v trenutku počutimo prerojene (pomislite na občutek lakote in prvega grižljaja, s katerim se potešite), čeprav bi se s fiziološkega vidika nivo energije dvignil šele čez nekaj ur, ko bi se hrana prebavila.
Zrak je naša poglavitna hrana. Brez hrane preživimo štirideset dni in več, brez vode kakšen teden, a brez zraka smo že v nekaj minutah preteklost. Nos nam preko prijetnih vonjav sporoča, da je primerno globoko zadihati, ker se bomo tako napolnili s kvalitetno Prano (vonj umetnih dišav, parfumov in podobno je tu izvzet), nasprotno pa nam neprijetne vonjave v telesu sprožajo različne mehanizme Vonjave so poglaviten element rastlinskega življenja (opraševanje).
Kaj je torej tisto, ki določa naš pranični potencial? Človek kot energetsko bitje je seštevek različnih oblik energije. Videli smo, kako okolje in hrana različno vplivata na naš potencial, ki ga lahko merimo s počutjem. Smo seštevek nekega praničnega potenciala, ki nam je bil naklonjen ob rojstvu, prane, ki jo pridobimo iz hrane, zraka in okolice. Tudi medsebojni odnosi so tisti, ki vplivajo na naš energetski potencial.
Energija, ki nas je prežela ob rojstvu je omejena in z različnimi stili življenja jo hitreje ali počasneje izgubljamo. Droge, alkohol, premalo spanja, neaktivnost nam kradejo energijo in s tem znižujejo nivo Prane, ki nekako določa čas našega bivanja. Če skrbimo za to, da se naš energetski potencial neprestano obnavlja in polni s svežo Prano, bo naše življenje kvalitetnejše z gledišča, kaj in koliko časa bomo lahko dejavni na tistih področjih, ki nas veselijo. Vse, kar počnemo z ljubeznijo, z veseljem, tudi polni naše rezervoarje Prane.Viri:
Andre Van Lysebeth, Pranajama- dinamika dihanja
Richard Rosen, Pranayama beyond the fundamentals

Deli naprej ...
Robert Hönn
Robert Hönn

Praksa joge je stalnica njegovega vsakdanjika od leta 1996, ko se je z njo srečal kot obliko rehabilitacije po poškodbi ramena. Skozi leta jo je spoznaval skozi različne šole in tradicije in s časom oblikoval svoj pristop k praksi.

Objav: 226