Ravnotežje

Ne glede na to, kako se naša tehnika spreminja sorazmerno s časom našega prakticiranja teka, je stabilen korak vsekakor osnova, je čvrst temelj, ki bo našemu telesu omogočil, da bo dejansko prišlo tja, kamor se je namenilo.

Kaj je stabilnost?

Lahko bi preprosto rekli, da je stabilen položaj tisti, ki nas ohranja v željeni obliki, strukturi in pri tem ne izgubimo ravnotežja. Ali v gibanju: Stabilno gibanje je gibanje, pri katerem ne padamo nekontrolirano po tleh in ohranjamo želeno smer in hitrost gibanja.

Če podrobneje pogledamo strukturo človeškega telesa, kaj hitro ugotovimo, da je stabilnost verjetno moč ohranjati v položaju vsaj na dva načina. Prvi je maksimalna uporaba mišičja, zato da težišče telesa ohranjamo nad nogami (poskusite se npr. v stoječem položaju nagniti naprej kot skakalci na smučeh, ko v zraku jadrajo! Hitro boste ugotovili, da je potrebno mišice telesa toliko bolj angažirati, da telo ostane s stopali na tleh, bolj kot je telo nagnjeno). Drug način iskanja ravnotežja v posameznem mirujočem položaju pa sledi ideji, da se telo postavi v tako obliko, kjer sam s svojo lego ohranja položaj, kjer je potrebna majhna sila, da težišče ostane nad stopali.

Pogledali si bomo nekaj preprostih položajev, katerih namen je, da jih občasno vključite v svojo prakso. Če se boste ravnotežnih položajev lotili pred prakso, lahko ta pristop uporabite ne le za zavedanje telesnega ravnotežja, temveč je ravnotežje, stabilnost tudi posledica naše osredotočenosti. Ko se razum umiri do te mere, da se dejansko zavedamo položaja v katerem smo in se ne napenjamo, da bi v njem vztrajali, ko si dopustimo, da zaupamo svojemu pogledu in mu prepustimo vajeti, ki ohranjajo naše telo stabilno, se raven naše osredotočenosti na dejansko početje poveča preprosto zato, ker nas razum ne vleče stran od trenutnega početja…

V vsakem položaju poskušajte ravnotežje loviti s pogledom. Točka, v katero usmerite svoj pogled, naj bo sidro, pogled vrv in vaše telo čoln, ki ga po gladini premikate tako, da se potegnete za vrv, ki je pripeta na sidro in ne tako, da napenjate čoln. V telesnem položaju se naravnajte tako, da bi položaj definirali kot udoben in stabilen. Da bomo zadostili ideji udobnega je smiselno, da se telo okrog težiščne točke teles oblikuje na način, kjer hkrati angažiramo maksimalno število mišic z namenom, da nobena od njih ni pretirano obremenjena in bi tako našo pozornost vlekla iz točke, v katero smo usmerili svoj pogled.

Če se boste odločili, da izbrane položaje vsake toliko časa vključite v svojo prakso po teku, boste z ravnijo svoje stabilnosti dobili tudi odgovor na vprašanje, kakšna je mera vaše osredotočenosti. Večina ljudi lažje lovi ravnotežje po teku kot pred njim.

 

1./ Položaj GORE

Stopimo v širino kolčnega sklepa, rahlo pokrčimo koleni, stopali sta vzporedno. Zapremo oči. Umirimo svoj dih, pustimo, da postane dolg in umirjen. Poskrbimo da je teža enakomerno na obeh stopalih. Vrh glave naj bo čim višje, ne da bi pri tem telo napenjali. Opazujemo občutek in poiščemo idejo, da je telo sproščeno, medtem ko je vsebina telesa živa v svojem namenu biti dolg. Če ugotovite, da se v položaju zibljete, to preprosto pomeni, da je takrat razum aktiven brez potrebe. Preusmerite svojo pozornost v občutenje stika stopal s podlago… Opazujemo občutek, dokler nam ustreza. V položaju gore vztrajamo cca 1-2 minuti.

 

2./ Položaj DREVO

Iz položaja gore težo prenesete na eno nogo, odprete oči in svoj pogled osredotočite na točko na podlagi nekaj metrov pred vami. Pokrčite drugo nogo in stopalo odložite na notranjo stran stegna iztegnjene noge. Ko umirite telo, sklenite roki pred seboj, sprostite dih in poskrbite, da bo vaše vztrajanje v položaju prihajalo iz umirjene notranjosti in fiksiranega pogleda, ne iz moči vaše stegenske mišice. Sprostite prste na nogi, na kateri stojite, sprostite mogoče napetosti med rameni. Ledveni del naj bo poravnan, trtica usmerjena v tla (to »po domače« pomeni, da stojite tako, da zadnjice ne potiskate pretirano nazaj in popka naprej- pogosta hiba ženske populacije). Vztrajajte cca10 dihov, nato razprite roki in umirite telo za dodatnih 10 dihov. Po želji čas vztrajanja v položaju podaljšate po občutku…Ko položaj zaključite, stopite v položaj gore in opazujte razliko med levo in desno nogo, med levo in desno polovico telesa. Sprostite dih, ponovite na drugo stran.

 

3./ Položaj iztegnjene noge in BOJEVNIK 3

V položaju gore se primite za svojo medenico, iztegnite vrh glave k nebu in hkrati usmerjajte težo v stopali. Z izdihom vzdignite eno nogo in pri tem poskrbite, da rameni ostajata nad vašimi kolki. Umirite dih, vztrajajte do deset dihov, nato pokrčite nogo in jo potisnite nazaj, hkrati spustite trup naprej. Če gre, vztrajajte v položaju vzporedno s tlemi deset dihov. Ko želite položaj bojevnika zapustiti, se z vdihom vrnite v goro. Zaprite oči, opazujte občutek tega, čemur pravite jaz. Ko vam ustreza, oba položaja ponovite še na drugo stran.

Če potrebujete večji telesni izziv, da bi vaša pozornost ostala na vašem dejanskem početju predlagam, da prejšnjo vaju v ritmu svojega diha ponovite do desetkrat z vsako nogo. Na ta način boste poskrbeli za drugačen stimulus vašega mišičja kot v statičnih položajih, kjer je edina naloga centralnega živčnega sistema vzpostavljati ravnotežje na stabilni podlagi.

Potek dinamičnega zaporedja:

Iz položaja gore z izdihom dvignete nogo spredaj, celo telo z vdihom spustite v položaj bojevnika 3. Z izdihom se ponovno vrnete v položaj iztegnjene noge, z vdihom potujete nazaj v položaj bojevnika 3. Ponovite desetkrat.

 

  1. / Položaj STOLa na eni nogi

V položaju gore težo prenesete na eno nogo, drugo pa pokrčite na način, kjer gleženj noge prinesete nad koleno iztegnjene noge, na kateri stojite. Prste pokrčene noge usmerite nazaj proti kolenu, in spustite zadnjico k tlom, kakor da boste sedli na imaginaren stol za vami. Ko je vaša zadnjica malenkost višje kot koleno pokrčene noge, na kateri stojite ali najgloblje v isti višini, roki iztegnite, kakor da bi se z njima želeli oprijeti nečesa nad seboj. Rameni potegnite proti kolkom. Vztrajajte v položaju cca eno minuto, nato ponovite na drugo stran.

Joga niso telesni položaji. Ti so le majhen del prakse tega, kar joga je. Uporabnost telesnih položajev je moč vključiti v priprave kateregakoli športnika, igralca, poslovneža, delavca za tekočim trakom, …Četudi joga morda ni nekaj, kar bi bilo blizu vaši poti, je uporabnost različnih komponent prakse joge lahko odličen pripomoček na poti vsakomur.

In ko tečete z veseljem…

Ko tečete najbolje, kot veste in znate…

In ko si dopustite, da rezultat morda za trenutek ni najbolj pomemben…Ste bližje jogi, kot si morda mislite.

 

 

Robert Hönn , E-RYT (Experienced Registered Yoga Teacher), CYT (Certified Yoga Teacher), je kot učitelj registriran pri svetovni zvezi joge (Yoga Alliance, ZDA).

Od leta 2001 je vodil že več kot 4000 ur skupinskih praks joge in več kot 400 individualnih ur joge, ki so bile usmerjene v specifične potrebe posameznikov. Njegove prakse joge so del priprav različnih športnikov (maraton, triatlon, nogomet, odbojka), poslovnežev in igralcev.

Deli naprej ...
Robert Hönn
Robert Hönn

Praksa joge je stalnica njegovega vsakdanjika od leta 1996, ko se je z njo srečal kot obliko rehabilitacije po poškodbi ramena. Skozi leta jo je spoznaval skozi različne šole in tradicije in s časom oblikoval svoj pristop k praksi.

Objav: 210