Motivacija je ključnega pomena doseganja rezultatov, katere bi radi dosegli. Ker pa se vsi soočamo s problemom, ko elan nekako izpari v zrak, je vprašanje, ki se pri tem poraja sledeče: »Kako zdržati motiviran? Kako zadržati voljo, da bomo sledili svojim sanjam, ko pa je včasih tako težko?« Teorijo smo že obdelali. Ampak včasih to žal ni dovolj. Imamo sicer vedenje, kaj nam je storiti, ampak volje še vedno ni na vidiku in počasi nas veter spet nese tja, kjer smo bili nezadovoljni s svojimi rezultati, nezadovoljni s celim svetom okoli sebe. OK, vse stvari se res dogajajo ciklično, ampak želimo si prav prekinitve tega vrtenja v krogu, tega nesmiselnega ponavljanja vedno istih dogodkov. Treba se bo lotiti sebe še iz druge smeri. Včasih le pozitivno razmišljanje ne pomaga, treba mu je pomagati. In tega se lahko lotimo na najrazličnejše načine. Katerega boste izbrali, je odvisno le od vas. Izberete tistega, ki vam je nekako najbližji.
Telo, um in esenca našega Jaza so podvrženi nenehnim pritiskom svoje okolice. Fizični napori, stres, čustveni problemi…vse to neprestano oblega naš obrambni zid, imunski sistem in nam tako zmanjšuje nivo naše življenjske energije. Telesna utrujenost, nejevolja, želja po ne-aktivnosti so pokazatelji, da bo potrebno napolniti baterije. Na voljo imamo kar precej načinov. Telo nam bo hvaležno, če ga bomo občasno razvajali. To ne pomeni, da bomo hedonistično iskali nove in nove užitke, ampak da mu bomo privoščili le najboljše. Hrana, polna veliko vitaminov in mineralov, veliko tekočine, sadje, zelenjava. Tudi sprostitev ne škodi našemu telesu, zato si občasno le privoščite kakšno masažo, nego telesa, savno-tako se boste skoraj v trenutku počutili bolje. Naredite kratek premor z vašimi treningi in se pošteno naspite! Namenite si cel vikend, ko ne boste počeli ničesar, ampak preprosto počivali.
Ravno tako, kakor vaše telo, potrebuje sprostitve tudi vaš um. Šola, služba, take in drugačne obveznosti, časovno napeto delovno ozračje naš um utrudijo podobno kakor prepogosti in pretežki treningi naše telo. Tudi um lahko zaide v stopnjo »pretreniranosti«, še bolje preobremenjenosti in tak ne more funkcionirati tako, kakor si mi želimo in pričakujemo od njega. Možgani vam bodo nepopisno hvaležni, če jim nekaj dni ne boste ponudili časopisa, če kakšen dan ne bodo strmeli v televizijski ekran, če bo računalnik na mizi ugasnjen in če bo mobilni telefon izklopljen. Ne bojte se, svet se namreč zaradi vaše namišljene odsotnosti ne bo ustavil. Še vedno se bo vrtel in ko se boste v ponedeljek spočiti lotili svojih obveznosti, ne boste verjeli, s kakšno lahkoto boste opravili z vsemi izzivi. Ko je um spočit, je sposoben opraviti mnogo več, kakor če ga obremenjujemo v že tako utrujenem stanju. Kar lahko opraviš danes, ne odlašaj na jutri je sicer lep pregovor, ampak če se bomo spomnili, da je jutri še en dan in ne bomo neprestano privijali sami sebe, bo naša efektivnost na daljši rok pravzaprav večja, kakor če se neprestano ženemo za boljšimi rezultati.
Tako um kakor tudi telo potrebujeta sprostitev. Ko boste opazili, da je telo utrujeno, da so možgani nemirni in da ves čas razmišljate, zdaj o treningu, pa potem o obveznostih, ki vam dihajo za ovratnik vaše športne opreme, pa spet o treningu, pa o hrani, pa o vašem izgledu, ko se boste zdrznili, ko bo zazvonil vaš mobilni telefon, takrat vam sveti rdeča lučka. In če si ne boste vzeli časa za sprostitev, boste enostavno pregoreli, kar pomeni da se bodo tako vaši cilji oddaljili od vas.
Kako se torej sprostiti v vsakdanu, kako si v natrpanem urniku vzeti čas, ko bosta vaše telo in um počivala?
»Če bo miren dih, bo tudi um umirjen.«
Kako torej pravilno dihati?Dih mora biti globok. Vdih se začne tako, da se v telesu sprosti trebušna prepona, kar bi po domače pomenilo, da sprostimo trebuh in poizkusimo vdihniti čimbolj vanj. Ko začutimo, da je zrak napolnil trebuh, nadaljujemo z vdihom v srednji del pljuč, kar se na našem telesu odrazi tako, da se nam začne širiti prsni koš. Vdih potem končamo z vdihom v zgornji del pljuč, kar na telesu opazimo kot dvig ključnice.
Izdih pa naj poteka v obratnem teku. Najprej iztisnemo zrak iz zgornjega, potem srednjega in na koncu iz spodnjega dela pljuč. Če bi med izdihom opazovali naše telo, bi se najprej spustila ključnica, potem bi začele upadati prsi in nazadnje bi se trebuh začel krčiti navznoter. Zrak mora potovati v naših pljučih med vdihom od spodaj navzgor, med izdihom pa od zgoraj navzdol. Izdihujemo skozi usta, polglasno, tako da se slišimo in na ta način ves čas nadziramo samega sebe, da iz pljuč res izstisnemo celoten zrak, ki se nahaja v nas. Vzemite si čas in nekaj časa vadite. Ko bo telo spet zaznalo pravilen način dihanja, ne nadzorujte več dihanja, ampak ga zgolj opazujte. Opazujte, kako zrak polni vaše telo od prstov na nogah do vrha glave, opazujte, kako zrak zapušča vaše telo z vrha vašega telesa proti nogam.
Miren dih bo prinesel obilo sprostitve vašemu telesu. Sproščeno telo pa umiri tudi naš nemiren um.